Kaj bo embargo na izvoz, uvoz in tranzit orožja v Izrael pomenil za Slovenijo?

Slovenska vlada je zaradi nasilja in kršenja človekovih pravic Palestincev v Gazi in na Zahodnem bregu na četrtkovi dopisni seji sprejela sankcije proti Izraelu. Kot prva evropska država je prepovedala uvoz, izvoz in tranzit orožja v in iz Izraela.

Sklep o uvedbi sankcij je predlagal premier Robert Golob. Po seji vlade so v premierjevem kabinetu poudarili, da sklep sledi napovedim predsednika vlade, ki je že večkrat jasno povedal, da bo Slovenija v primeru, da EU do sredine julija ne bo sposobna sprejeti konkretnih ukrepov, ukrepala samostojno.

"Evropska unija zaradi notranjih razhajanj in neenotnosti te naloge trenutno ni sposobna izpolniti," so navedli. Rezultat tega je po njihovih navedbah sramoten: "Ljudje v Gazi umirajo, ker jim je humanitarna pomoč sistematično onemogočena. Umirajo pod ruševinami, brez dostopa do pitne vode, hrane in osnovne zdravstvene oskrbe. Gre za popolno onemogočanje humanitarnega dostopa in zavestno preprečevanje osnovnih pogojev za preživetje. V takšnih razmerah je dolžnost vsake odgovorne države, da ukrepa, četudi to pomeni, da stori korak pred drugimi."

Ob tem so navedli, da Slovenija dosledno in načelno zagovarja spoštovanje mednarodnega prava in varstvo človekovih pravic. Vlada bo zato v naslednjih tednih pripravila še nekatere nacionalne ukrepe zoper aktualno izraelsko vlado, katere ravnanja predstavljajo resne kršitve mednarodnega humanitarnega prava, so še dodali v premierjevem kabinetu.

Pavlin: Sklep vlade dopušča trgovino z opremo, ki je pomembna za varnost in odpornost Slovenije

Kot je v izjavi za medije pojasnil državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin, je vlada po sprejemu sklepa naložila ministrstvu za obrambo in ministrstvu za infrastrukturo, da pregledata, kateri so tisti protokoli, ki bi jih v zvezi s sklepom vlade bilo potrebno nadgraditi.

Po Pavlinovih navedbah bo to narejeno že v naslednjem mesecu. Izpostavil je, da je sklep namenjen izključno orožju in da se ne nanaša na tista sredstva, ki jih Slovenija potrebuje na področju odpornosti in varnosti. Tako po njegovih besedah embargo ne bo veljal za razna informacijska sredstva in sredstva za kibernetsko obrambo, prav tako pa tudi ne na primer za opremo, ki jo uporabljajo gasilke enote.

Državni sekretar je izpostavil, da je zdaj treba predvsem ugotoviti, ali je treba narediti kakšne posodobitev ali nadgradnjo normativnih aktov. Ministrstvo za obrabo je po njegovih besedah k temu že pristopilo, saj je treba zagotoviti, da bodo stvari potekale skladno z zakonom in skladno z normativnimi akti Evropske unije, ki se nanašajo na Republiko Slovenijo.

Na vprašanje, kako konkretno se bo embargo izvajal, je Pavlin odgovoril, da se pričakuje, da bodo vsi subjekti v Republiki Sloveniji spoštovali sklep vlade, nadzor nad spoštovanjem določil pa se bo izvajal skladno s pristojnostmi, ki jih imajo posamezni ministrski resorji.

Kot je bilo razumeti iz izjav na novinarski konferenci, torej zaenkrat še ni jasno, kako naj bi se embargo v praksi izvajal niti kdaj.

Servise izraelskih oborožitvenih sistemov je mogoče opraviti tudi znotraj EU

Na vprašanje, koliko pogodb ima ministrstvo za obrambo sklenjenih z Izraelom, je Pavlin odgovoril, da ima Slovenija z gospodarskimi družbami v Izraelu sklenjenih veliko pogodb. Glede morebitnih posledic na te pogodbe, ki jih prinaša sklep vlade, pa je dejal, da bo treba pogledati, kako so "datirane te pogodbe in kakšni so načrti dobav". "Težko je napovedati, kakšne konkretne bodo posledice," je dejal.

Slovenija je sicer v zadnjih 30 letih od Izraela kupila določene oborožitvene in varnostne sisteme, ki jih je treba tudi servisirati in nadgrajevati. A državni sekretar na obrambnem ministrstvu pravi, da gre za sisteme, ki so pred več desetletji prišli v Sloveniji in je njihov pomen "zdaj bistveno manjši kot v preteklosti".

Na vprašanje, kako bo Slovenija po sprejetem embargu servisirala in nadgrajevala oborožitvene sisteme, ki jih je kupila v Izraelu, pa je Pavlin odgovoril, da so analize pokazale, da lahko tovrstne storitve Slovenija rešuje tudi na druge načine, in sicer znotraj Evropske unije.

Kakšne posledice bo imel embargo vlade na transferje orožja?

Glede transferjev orožja je dejal, da bodo preučili situacijo. Kot smo že poročali, so bila od oktobra 2023 do danes izdana tri dovoljenja za transferje obrambnih sredstev iz držav, ki niso članice EU, v Izrael.

Še največ nejasnosti pa je glede embarga na transfer orožja, ki ga izvaža ali uvaža druga država članica EU, čez slovensko ozemlje. Kot smo poročali včeraj, namreč Mors ne izvaja nadzora nad temi transferji. Pri tem se sklicujejo na 12. člen Uredbe o soglasjih za proizvodnjo in dovoljenjih za promet z vojaškim orožjem in opremo ter predhodnih dovoljenjih za uvoz, izvoz, tranzit in prenos obrambnih proizvodov, ki določa, da njihovo dovoljenje ni potrebno, posledično pa tudi ne vodijo evidenc o teh obrambnih proizvodih.

"To v praksi pomeni, da v primerih tranzita obrambnih proizvodov iz držav članic EU v Izrael, dovoljenje ministrstva za obrambo ni potrebno. Posledično ministrstvo ne odloča v postopku, ker ne prejme vloge in praviloma ni seznanjeno s količino in vrsto obrambnih proizvodov v tranzitu," so v odgovoru na poslansko vprašanje vodje poslancev Levice Mateja Tašnerja Vatovca pred slabim mescem dni zapisali na obrambnem ministrstvu.

Na vprašanje, kako naj bi se torej učinkovito izvajal embargo v teh primerih, danes nismo dobili odgovora. Pavlin je dejal, da bodo preučili normativne akte ter protokole in jih po potrebi spremenili. Na vprašanje, ali bodo spremenili omenjeno uredbo, ni bilo jasnega odgovora.

Obramboslovca kritična do pomanjkanja nadzora

Še preden je bila znana odločitev vlade o embargu, smo se o pomanjkanju nadzora nad tranzitom orožja čez Slovenijo pogovarjali z obramboslovcema dr. Jeleno Juvan in dr. Klemnom Grošljem. Oba sta bila do takšne ureditve kritična. "Za vsako državo je ključno, da ve, kaj prehaja čez njeno ozemlje. Z vidika suverenosti in nadzora nad lastnim ozemljem je to, da nadzora ni, neprimerno in sporno. Očitno je zakonodaja na tej točki problematična," je komentirala Juvan.

Tudi Grošlju se pomanjkanje oziroma odsotnost nadzora Slovenije v primeru izvoza ali uvoza orožja v drugo državo članico čez slovensko ozemlje zdi "problematično" in "čudno". "Takšen nadzor bi bil logičen, ne nazadnje z vidika uveljavljanja sankcij. Če bi na ravni EU obstajal embargo na orožje in bi se neka država članica odločila, da ga krši, Slovenija pa bi morala kot odgovorna članica mednarodne skupnosti to preprečiti, tega ne bi mogla storiti. Ker nimamo nikakršnega nadzora."

Poudaril je, da se mu politika prostega pretoka blaga in storitev na ravni EU v primeru orožja ne zdi primerna in da uveljavljanje nadzora ne bi bilo v nikakršnem nasprotju z evropsko zakonodajo.

V Levici in SD zadovoljni zaradi embarga na izraelsko orožje, v NSi kritični do solističnih akcij Slovenije

Vlada bi morala proti Izraelu ukrepati v sodelovanju z EU in ne na podlagi solističnih akcij, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani ocenil podpredsednik NSi Janez Cigler Kralj. Ob tem je posvaril pred morebitnimi dolgoročnimi posledicami tovrstnih odločitev za Slovenijo.

Spomnil je še, da je bil Izrael med državami, ki so zelo kmalu priznale samostojno Slovenijo, priskočil je tudi na pomoč ob katastrofalnih poplavah v pred dvema letoma

Cigler Kralj je sicer obsodil dogajanje na območju Gaze in izrazil željo, da se vojna konča. Vendar je po njegovih besedah do miru na Bližnjem vzhodu treba priti po drugi poti, ne tako, da se Slovenija izpostavlja.

Kot je dejal, je geopolitika zelo zapletena in tovrstne odločitve Slovenije lahko imajo dolgoročne posledice. "Na mestu predsednika vlade bi pač sprejemal odločitve skupaj z drugimi državami članicami EU," je dejal.

"Mislim, da imajo tovrstne odločitve predvsem notranjo politično dimenzijo, nekega resnega učinka pa ne bodo imele," je dodal

V Levici pa četrtkovo odločitev vlade pozdravljajo in jo označujejo za zgodovinsko. "Slovenija ima moralno in zgodovinsko dolžnost, da se postavi na pravo stran zgodovine. Zato pozdravljam vse ukrepe naše vlade v iskanju rešitev za končanje genocida v Gazi, hkrati pa pričakujem še nadaljnje sankcije proti Izraelu," je v sporočilu poudarila koordinatorica Levice Asta Vrečko.

V Levici poleg embarga na orožje zahtevajo tudi gospodarske sankcije proti Izraelu. "Dokler ostajajo odprti gospodarski in tehnološki tokovi z izraelskimi podjetji, ki sodelujejo pri vojaški okupaciji, Slovenija ne more govoriti o dosledni zunanji politiki, utemeljeni na človekovih pravicah," so zapisali.

Zahtevajo gospodarske sankcije za izraelska podjetja, povezana z vojaško industrijo, prekinitev sodelovanja v raziskovalnih programih z vojaško rabo, kot je program EU za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, ter popolno transparentnost nad tranzitom orožja skozi Slovenijo.

Da sklep vlade odločno podpirajo, so medtem sporočili tudi Socialni demokrati (SD). "To je jasen in pogumen korak, ki ga v razmerah, ko je humanitarna katastrofa v Gazi dosegla neslutene razsežnosti, preprosto ni več mogoče odlašati. Gre za temeljno vprašanje človečnosti, odgovornosti in spoštovanja mednarodnega prava," so zapisali.

V SD ob tem poudarjajo, da Slovenija ravna "resno in odgovorno glede zavržnih dejanj izraelskih oblasti v Gazi," ter dodali, da so ukrep o embargu pripravljali dlje časa in ga usklajujejo z enako mislečimi državami, s katerimi načrtujejo tudi nadaljnje sankcije.

V sporočilu za javnost so še spomnili, da je Slovenija kot prva država članica EU sprejela tudi bilateralni ukrep, s katerim sta bila dva izraelska ministra, ki podpirata nasilje nad palestinskim prebivalstvom na Zahodnem bregu, razglašena za "persona non grata". Temu je kasneje sledila tudi Nizozemska.

"Socialni demokrati ostajamo zavezani mednarodnemu pravu, zaščiti civilistov in spoštovanju temeljnih človekovih pravic. Slovenija mora tudi v prihodnje igrati dejavno in pogumno vlogo pri iskanju pravične in trajne rešitve za Bližnji vzhod," so še zapisali Socialni demokrati.

Sklep vlade pozdravili tudi v največji koalicijski stranki

Odločitev o embargu pozdravljajo tudi v Gibanju Svoboda. "V stranki smo izredno veseli, da imamo predsednika vlade, ki ima ne samo politični pogum, ampak je tisti, ki v zadevah, ki niso tako enostavne, izkazuje zgled," je izjavil generalni sekretar stranke Matej Grah.

Prepričan je, da bodo Sloveniji pri tem sledile druge države, tako kot pri priznanju Palestine. Prepričan sem, da se bodo države končno zganile tudi glede sankcij, enkrat pa bo tudi EU morala pokazati pokončno držo, tako kot v primeru Ukrajine, je dejal.

Na vprašanje o morebitnih povračilnih ukrepih, ki bi jih lahko doživela Slovenija, je dejal, da v politiki ne moreš delati, če nimaš političnega poguma. "Če si na pravi strani zgodovine, se nimaš bati ničesar," je dejal Grah.